Pregled le nekaterih “selfijev” s sogovorniki v dozdajšnji 20-letni novinarski poti prikliče mnogo spominov. Prvi intervju na svetovnem prvenstvu leta 2006 v Nemčiji s finskim sovoznikom Timom Rautiainenom, sledili pa so mnogi: Sebastien Loeb, Petter Solberg, Markku Alen, Luis Moya, Miki Biasion …

Prvi delovni reli za svetovno prvenstvo je bil januarja leta 2006 v Monte Carlu. Takrat še z Andrejem Jerebom, no še istega leta sem potoval v Grčijo (Akropolis), na Sardinijo in avgusta nato še v Nemčijo. Tam sva prvič kramljala z odličnim sovoznikom Timom Rautiainenom, desno roko dvakratnega svetovnega prvaka Marcusa Gronholma.

Ko sem zbral na kup le nekaj spodnjih “selfijev”, še nekaj podrobnosti. Med nekaterimi intervjuji se je pošteno zalomilo z okvaro diktafona; ko sem februarja 2007 na Švedskem sedel za mizo z Jarijem-Mattijem Latvalo, sem bil prepričan, da govorim z bodočim svetovnim prvakom. Takrat so podobno menili vsi, a smo se (vsaj za zdaj) vsi zmotili. Podobno sem si lani na Finskem mislil tudi za Kalleja Rovanperro, najstniški čudež svetovnega relija. Bo svetovni prvak že s Toyoto? Bomo videli.

Sicer pa so vselej najlepši spomini na pogovore z vodji ekip. Z Malcomom Wilsonom sva se pogovarjala v njegovi pisarni v M-Sportu, z Georgeom Donaldsonom žal le prek telefona. Nekaj posebnega so bili intervjuji z odličnimi sovozniki, na primer z Luisom Moyo in Denisom Giraudetom. Pa seveda z najbolj srčnimi dirkači kot je bil Petter Solberg in serijskim svetovnim prvakom Sebastienom Loebom. Prvič z njim na kontejnerju v Novi Zelandiji, drugič v bistveno bolj sproščenem vzdušju, za mizo pred hotelom na Sardiniji.

Ni jih še konec, kmalu sledijo naslednji.